Lokalno veselje za globalno srečo!

banner 1

Kako so krašenjski otroci z gledališko predstavico pospremili v svet mojo zadnjo slikanico

V veliki stolpnici sredi velikega mesta je živela gospa Mara. To je bila sivolasa gospa, ki jo je povsod spremljala tudi palica, čeprav je ni zares potrebovala. Bolj bi potrebovala očala, saj ji je vid že pešal, a si jih ni hotela nadeti, češ da ne bi bila videti prestara. Zato je gospa Mara pogosto pačila obraz in delala grimase, da je izostrila vid in sploh videla, s kom se je pogovarjala. To je bilo sicer redko, saj ni bilo veliko ljudi, s katerimi se je pogovarjala – morda le s poštarjem, ki ji je občasno prinesel kak reklamni letak, medtem ko je nad svojimi sosedi raje bentila, sploh če so bili to igrivi otroci pred veliko stolpnico. In ko jo nekega dne otroci sploh razburijo, nato pa se gospa Mara ustraši še malega uličnega mucka, tega neupravičeno grdo nažene iz njegovega zavetja ob blokovskem smetnjaku.


IMG 1670
A tudi gospa Mara je človek s srcem, ki je večje, kot bi mislili, zato se že naslednji dan z velikim občutkom krivde odpravi iskat malega mucka, ki ga nato tudi posvoji, ker je tako ljubek, pa ga poimenuje kar Mišek. In ker ji je mali Mišek prinesel toliko veselja v sivo življenje, začne gospa Mara plesti mavričaste puloverje in kapice tudi razigranim sosedom.

IMG 1674
To je le hiter povzetek zgodbice o Mišku in gospe Mari, ki bo v obliki otroške slikanice ugledala luč sveta v začetku junija, so pa njen izid s prikupno gledališko predstavico, pod taktirko Vere Beguš, pospremili krašenjski otroci iz Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski. Premierno so predstavico uprizorili 18. maja v domači šoli, sledijo pa še ponovitve – tako bodo zaigrali še pred vrtčevskimi otroki pa pred ljubljanskimi sovrstniki, saj smo že dobili povabilo na obisk Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu, ponovitev pa sledi tudi v Srečni hiši v Lukovici v petek, 3. junija, ob 18. uri.

Mišek in gospa Mara je tudi ena od mojih zadnjih dveh izdanih slikanic za otroke, ki bo izšla istočasno kot slikanica Vigo išče dom 2, ki pa je nadaljevanje in zaključek prve slikanice o Vigu, s katero sem sploh začela svoje pisateljsko delo tistega leta 2008. Če je Vigo posvečen vsem brezdomnim psičkom, pa je Mišek posvečen vsem pozabljenim muckom. Ker sem se že na začetku pisateljske poti, ki jo sedaj sklepam, odločila, da bodo imele moje slikanice večji namen od le izdaje, sem ob vsaki novo izdani knjigici namenila določen del sredstev tudi izbranim zavetiščem in društvom za zaščito živali.

Misek in gospa Mara naslovnica
Simbolno pa sem seveda vse slikanice posvetila vsem, ki premorejo toliko ljubezni, da so pripravljeni toplino svojega doma deliti tudi s kakšnim štirinožnim kosmatinčkom. Pa seveda vsem tistim, ki se še bojujejo s socialnimi izzivi, kakršnim sem bila kot otrok izpostavljena tudi sama. Tudi zato so številne moje slikanice potovale kot donacije v male roke otrok iz socialno ogroženih okolij, nazadnje prav na dan premiere igrice Mišek in gospa Mara v Krašnji.

pomezik soncu mala
Kot nekdo, ki se je v Krašnjo priselil pred le nekaj leti, pa moram ob tej sklenitvi pisateljevanja za otroke poudariti še, da tako ganjena, kot ob gledanju omenjene predstavice, že zelo dolgo nisem bila. Najbrž tudi zato, ker sem prav ob preselitvi v Krašnjo, ki predstavlja dom ne le čredam koz in ovac, ki se pasejo po zelenih gričih, pa kanjam in močeradom, ki bivajo v pomirjujočih gozdovih, račjim družinam, ki plujejo po živahni reki in potočkih, ampak tudi domačinom z neprecenljivo ustvarjalnostjo in bogato domišljijo, prišla v stik s popolnoma svežimi vrelci pisateljske domišljije.

In prav zato je prav, da svoje pisateljsko delo sklenem v tem čudovitem kraju s krasnimi ljudmi, ki so poskrbeli, da je in bo sporočilo, ki sem ga želela podati skozi celotno obdobje svojega pisateljevanja za otroke, še bolj razširjeno: Živali so naše najboljše prijateljice - imejmo jih radi!

Alenka Žumbar Klopčič, v Krašnji živeča pisateljica ekoknjig in ustanoviteljica Srečne hiše